Milan Butina: O SLIKARSTVU

Zbirka: Likovna umetnost

V knjigi so zbrana predelana in dopolnjena besedila s poudarkom na slikarstvu, ki jih je avtor objavljal v različnih strokovnih časopisih in revijah. Avtor med drugim piše o mestu likovne umetnosti v kulturi in sodobnih likovnih iskanjih, zaključi pa z obširnim poglavjem o likovnem jeziku srednjeveškega slikarstva. Knjiga spodbuja mlade likovne teoretike k poglabljanju avtorjevih spoznanj.

Format: 16,5 × 24 cm, 292 strani, večbarvni tisk, trda vezava

 

 

CENA: 29,00 € v ceno je vključen 5 % DDV

št. izvod ov

Knjiga prinaša izbor likovnoteoretičnih spisov znanega slovenskega likovnega teoretika in praktika. Široki mislec dr. Milan Butina v njih razpravlja o likovni umetnosti, pri tem pa nameni največ prostora slikarstvu. Pronicljive, tehtne in poglobljene likovnoteoretične sestavke dopolnjujeta natančni kazali imen in pojmov. Besedilo bogato opremljajo in ponazarjajo slike, skice in sheme.

S knjigo želi avtor spodbuditi mlade likovne teoretike s temami, ki jih sam ni dovolj razvil in raziskal. Želi, da nadaljujejo z razvijanjem tem, ki so v spisih nakazane, pa ne do konca izpeljane in domišljene, ter se lotijo še nedotaknjenih likovnoteoretičnih problemov.

Pričujoči izbor se najprej ukvarja z mestom likovne umetnosti v kulturi, vlogo roke in tipa pri ustvarjanju likovne umetnine ter načne problematiko definicije likovnega jezika. Govori o razmerju med likovno teorijo in teorijo likovne umetnosti, o odnosu med likovno umetnostjo in estetiko. Povezuje likovno umetnost in teorijo komunikacije. Zanimiv je spis o opičjem in abstraktnem slikarstvu, prav tako razmišljanje o modernem slikarstvu in industrializaciji.

Priročnik se zaključi z obsežno predstavitvijo značilnosti srednjeveškega slikarstva, ki ga je odločilno zaznamovalo krščanstvo. V prvem delu opiše družbene okoliščine, v katerih so nastajale srednjeveške slikarije, v drugem delu pa se osredotoči na likovni jezik tega obdobja.

Drugi del tako govori o likovnem pomenu čiste barve, vertikali, frontalnosti figur in simetrali prostora. Avtor
se ustavi ob pomenu leve in desne strani, zvračanju v slikovno ravnino in obrnjeni perspektivi. Ukvarja se z vlogo časa, portretom v srednjem veku, linearnostjo, barvnostjo in izrazom ter razkriva razloge za prehod v novo slikarstvo.

Avtor izrazi v priročniku tudi željo, naj se razvijanja likovne teorije lotijo aktivni likovni umetniki, ker je prepričan, da lahko likovno teorijo pravilno in smiselno razvijejo predvsem likovni ustvarjalci sami. Dobra teorija namreč lahko požene samo iz korenin dobre prakse.

POGLAVJA: Likovno ali upodabljajoče, Vprašanja likovne umetnosti, Mesto likovne umetnosti v kulturi, Roka in tip, Znanstveniki, umetniki in imaginacija, O problematiki definicije likovnega jezika, Likovna teorija in teorija likovne umetnosti, O odnosu likovna umetnost - estetika, Prispodoba o drevesu, Likovna umetnost kot proizvod stiske, Likovna umetnost in teorija komunikacije, Opičje slikarstvo in abstraktno slikarstvo, Moderno slikarstvo in industrializacija, Srednjeveško slikarstvo (I.. del, II. del).