Javna tribuna
Knjige Nakupovalna košarica
Pogoji naročanja

Miroslav Kajzelj: BOVŠKA HIŠA/THE BOVEC HOUSE (trda vezava)

Ljudsko stavbarstvo od Učje do Trente

Avtor(ji): Miroslav Kajzelj

Dragocen prispevek k ohranjanju kulturne in stavbarske dediščine na Bovškem je hkrati spodbuda za ohranjanje avtohtone podobe kulturne krajine ne le na Bovškem, ampak po vsej Sloveniji. Avtor želi s študijo pomagati graditeljem, načrtovalcem in tistim, ki o gradnjah v tem delu Slovenije soodločajo po upravni plati. Knjiga je vzporedno pisana v slovenščini in angleščini.

Format: 21 × 21 cm, 72 strani, večbarvni tisk, trda vezava

 

 

CENA: 5,89 €
v ceno je vključen 5 % DDV

Izdelek je razprodan


Prevod: Nataša Benkič Rogač
Recenzenta: dr. Tone Cevc
Janez Bizjak
Fotografije: Miroslav Kajzelj
Zbirka: Skrita Slovenija

Knjiga prinaša znanje za odpravljanje posledic osemdesetletnega stihijskega spreminjanja podobe kulturnega in stavbarskega izročila bovške pokrajine. Študija v slovenščini in angleščini pomaga tudi graditeljem, načrtovalcem in tistim, ki o gradnjah soodločajo po upravni plati.

Knjiga je prispevek k ohranitvi stavbarskega izročila na Bovškem. Po zaslugi poznavalca in arhitekta praktika Miroslava Kajzelja imajo tamkajšnji prebivalci možnost, da se zavedo prvotne podobe svoje kulturne krajine. To je prvi korak v prizadevanju, da v bovški prostor ne bi vnašali stavbarskih tujkov, bodisi celovitih novih stavb bodisi neprimernih adaptacij ali odtujenih stavbnih podrobnosti.

Bovško je s to knjigo postalo eno redkih območij Slovenije, ki imajo tako obširno in podrobno obdelano stavbarsko dediščino. Njen temeljni element je bovški kmečki dom. Bovško-trentarski tip hiše, kot ga imenujejo nekateri, je povsem samosvoj izraz slovenskega ljudskega stavbarstva. Bovška hiša, ki je dosegla svojo končno razvojno stopnjo ob koncu 19. stoletja, nas opominja k premišljenemu vnašanju novogradenj na to območje Slovenije.

V 20. stoletju se je podoba Bovca precej spremenila. Leta 1903 ga je zajel uničujoč požar, tod je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta. Sledila je stihijska obnova. Nato so prišle še številne druge politične in gospodarske spremembe, ki so narekovale drugačen način življenja in gospodarjenja. Potres v letu 1976 je še dodatno ranil naselbinsko tkivo.

Vse te nesreče so uničujoče vplivale na stavbarsko podobo bovške kulturne krajine. Vendar prikazi v priročniku niso poziv k vrnitvi v čas, ki ga ne more biti več nazaj. Njihov namen je vsaj na papirju ohraniti in izluščiti oblikovno idejo, ki se skriva v teh tršatih domovih. Pomagali naj bi povezati pretekle izkušnje s potrebami sodobnega življenja. Knjiga lahko pride prav tudi kot vodnik po nekdanjih časih in prostorih. (Narečni izrazi so razloženi v Slovarčku.)

POGLAVJA: Pokrajinski okvir, Bovška hiša, Izpeljanke iz osnovnega stavbenega tipa, Energetična zasnova, Hiša v prostoru, Zid, Streha, Kritina, Čelni zaključki in strešni zatrepi, Ostrješje, Ganjk in štenjge, Okrasje, Vrata, Okno, Dimnik, Lajben, Lašt, Tasa, Kašta in mir, Ograda, plot, Lesa, Brv, apnenica, Prestaja.