Javna tribuna
Knjige Nakupovalna košarica
Pogoji naročanja

Franc Kunej: ZAMOLČANA ISTRA (broširana vezava)

Kaj nam je bilo Slovencem do sedaj prikrito?

Avtor(ji): Franc Kunej

Avtor nam razkrije do sedaj pri nas še neobjavljene zgodovinske zemljevide, ki jih je hrvaški zgodovinar dr. Stjepan Srkulj v svoji knjigi Hrvatska povijest u devetnaest karata sicer objavil že leta 1937. V Zamolčani Istri sta zemljevidom dodana avtorjeva razlaga in prikaz zgodovinskih razmer v Istri od prvih virov do današnjih dni.

Format: 14,5 × 20,5 cm, 238 strani, večbarvni tisk, broširana vezava

 

Več o tem na spletni strani www.zamolcanaistra.eu. Sodelujte s svojim mnenjem!

 

 


 

Oglejte si nekaj strani iz knjige
(za listanje potrebujete Acrobat Reader)

 

CENA: 26,01 €
v ceno je vključen 5 % DDV

Izdelek je na voljo

št. izvod ov



Avtor Franc Kunej že ves čas od osamosvojitve Slovenije spremlja naš odnos do slovensko-hrvaške meje (kopenske in morske). Kot pravi sam, se pisanja o Istri najbrž ne bi lotil, če ne bi kmalu po osamosvojitvi obeh nekdanjih jugoslovanskih republik v Zagrebu naletel na knjigo, ki je takoj vzbudila njegovo zanimanje. Po desetih letih si jo je izposodil in ugotovil, da navaja veliko dejstev, o katerih nismo nikoli slišali in ki gredo v prid trditvam slovenskih avtorjev, ki obravnavajo Istro in njene meje, Slovence v Istri itn.

Odločil se je, da bo vsebino, ki jo obravnava hrvaški zgodovinar dr. Stjepan Srkulj v knjigi Hrvaška zgodovina v devetnajstih zemljevidih (v izvirniku Hrvatska povijest u devetnaest karata, Zagreb, 1937), s svojimi besedami približal slovenskim bralcem, ki sicer ne morejo priti do izvirnika. Edini izvod, ki bi lahko bil na razpolago bralcem, hrani namreč v trezorju Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Izvor tega znamenitega izvoda je še posebno zanimiv, o čemer podrobneje piše Franc Kunej v svoji knjigi.

Na začetku svojega pisanja (prvih osem poglavij od skupno sedemintridesetih) nam želi avtor osvežiti spomin na nekaj dogodkov, s katerimi nas naši sosedi razburjajo vse od 25. junija 1991 do današnjih dni. Avtor kritično obravnava odnos slovenskih oblasti do hrvaških dejanj in opiše nekaj najbolj v nebo vpijočih hrvaških posegov v slovensko lastnino. Ne pozabi niti na dneve osamosvajanja obeh nekdanjih republik, na orožje in na slovenske turiste v času hrvaških vojnih operacij na Balkanu ter na današnje stanje ''dobrososedskih odnosov'': kot sovražnike (neprijatelje) doživlja Slovence 82 odstotkov Hrvatov, kot prijatelje pa le 18 odstotkov (anketa HTV-1 iz leta 2006).

Od vključno devetega poglavja naprej se avtor osredotoči na razlago zgodovinskih zemljevidov, slikovitih nemih prič hrvaške zgodovine, ki nam jo na podlagi strokovne obravnave dr. Stjepana Srkulja poskuša prikazati tako, da bi čim laže razumeli razloge za to, pod čigavo oblastjo je bila v različnih zgodovinskih obdobjih Istra. Najprej spregovori o hrvaškem avtorju in njegovem strokovnem in političnem delu. Opiše tudi njegov odnos do dr. Anteja Pavelića in predstavi njegovo delo Hrvatsko pitanje (Hrvaško vprašanje), v katerem izraža svoje teritorialne zahteve in izpostavlja glavne sovražnike hrvaškega naroda.

Avtor si v nadaljevanju svojega razmišljanja skuša odgovoriti na nekaj vprašanj, mdr. na vprašanje, s kakšnim namenom je dr. Stjepan Srkulj napisal svojo knjigo; zakaj vsebina te knjige ni bila predmet razprav že pred letom 1991; ali je na knjigo ''padla zapora'' zaradi dogovora Bakarić - Kardelj; kdo je stal za tem dogovorom; je po vsem tem ''deponiranje'' in ''konzerviranje'' v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani konec oktobra 1947 še vprašljivo? V poglavjih o slovenski in hrvaški osamosvojitvi ter o razpadu SFR Jugoslavije leta 1991 avtor na začetku razmišlja o vzrokih za to, da je bilo vprašanje Istre tabu tema za povojni jugoslovanski in slovenski politični vrh. Razkrije tudi, kako je prvi predsednik Hrvaške republike v času razpadanja SFRJ nekoč na Brionih v zvezi z dr. Srkuljem ''testiral'' svoje politične prijatelje iz nekdanjih jugoslovanskih republik.

Gradivo iz knjige dr. Stjepana Srkulja po avtorjevem mnenju ni v nasprotju s trditvami slovenskih zgodovinarjev. V svojem pisanju se Franc Kunej drži zaporedja in kartografskih prikazov iz Srkuljeve knjige. Vsi geografski oziroma zgodovinski zemljevidi izvirajo iz avstrijskega Vojno-geografskega inštituta na Dunaju, za objavo v Srkuljevi knjigi pa jih je priredil podpolkovnik Franjo Kmoch, nekdanji kartograf tega inštituta.

Srkulj pravi, da so bili prvi slovenski priseljenci v Istri pribežniki iz okolice Ptuja (Petovije), Celja (Celeje), Ljubljane (Emone) in še od drugod, ki so s svojimi škofi v drugi polovici 6. stoletja pribežali pred prodirajočimi Slovani. Ne pozabi tudi na Venete. Zgodovinski zemljevid št. 4 (okrog leta 526) iz Srkuljeve knjige priča o tem, da Hrvatov in Hrvaške v Istri ni.

Slika: Zgodovinski zemljevid št. 5 - Podonavje in Jugovzhodna Evropa ob koncu selitve narodov l. 568.

 

Tudi na zemljevidu št. 5 iz okoli leta 586 Hrvatov na Balkanskem polotoku še ni. Nastanek Karantanije v 8. stoletju je pomenil novo priseljevanje Slovencev v Istro, z zasedbo Frankov pa so Slovenci v Istri dobili ''prvega uradnega okupatorja''. Avtor tudi razloži, kako so Hrvati prišli do pojma ''alpskih Hrvatov''.

Na zemljevidu št. 6 so prvič omenjena hrvaška ozemlja kot Chrobatia, medtem ko pretežni del Istre geografsko pripada Furlaniji, sicer pa je del Karantanije. Le zelo ozek pas ob vzhodni istrski obali do izliva reke Raše pripada Hrvatom.

Zgodovinski zemljevid št. 7 (okoli l. 930) prikazuje Tomislavovo Hrvaško, v katero pa Istra ne spada (razen majhnega pasu ob vzhodni obali, ki pa ga je l. 1073 izgubila in je pripadel Kranjski kot konstitutivni pokrajini Karantanije ter po tem ni nikoli več pripadal hrvaškemu ozemlju).

Zemljevidi od št. 8 do št. 11 prikazujejo krčenje in širjenje hrvaškega ozemlja. Posebno zanimiva sta zemljevida št. 10 (Hrvaška nima otokov, Istre pa ima le majhen del do Trsta) in 11 (v Istri se je povečala beneška posest), ki prikazujeta stanje okrog leta 1.400.

Slika: Zgodovinski zemljevid št. 10 - 1. Država Stefana Dragutina, 2. Bosna, 3. Srbija za časa carja Dušana.

 

V poglavju o Anžuvincih in njihovih naslednikih nam avtor opiše nekaj zgodovinskih dogodkov in nas spomni na pomen Barbare Celjske v hrvaški zgodovini. Čas cesarice Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. je še posebno zaznamoval našo preteklost, a za Istro in Hrvaško se v tem obdobju ni nič spremenilo. Edina pomembnejša sprememba je bila ta, da je Marija Terezija Reko spremenila v madžarski protektorat, Jožef II. pa jo je vrnil Hrvatom leta 1776.

Slika: Zgodovinski zemljevid št. 14 - Restavriranje Hrvaške od 1606 do 1791.

 

V času Napoleonove vladavine hrvaška ni imela svojega morja, po padcu Napoleona pa tudi ne, ker je jadranska obala prešla pod upravo Vojne krajine. Zgodovinska zemljevida št. 16 in 17 Istro še vedno prikazujeta v sklopu Kranjske.

V nadaljevanju govori avtor o razpadu Avstro-Ogrske monarhije, o konstituiranju nove države Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918) in o tem, kako dr. Stjepan Srkulj v svoji knjigi zamolči Slovenijo ter kako so Istro dobili Italijani (mirovna konferenca v St. Germainu 1919).

Naslednji zgodovinski zemljevidi št. 20, 21 in 22 pa so že iz ponatisa z dodatkom (1996), v katerem je dr. Josip Lučić objavil še šest zgodovinskih zemljevidov. Ob razlagi teh zemljevidov avtor Franc Kunej opisuje razpad Kraljevine Jugoslavije in razkosanje Slovenije na štiri okupacijske cone. Poseben poudarek da Neodvisni državi Hrvaški, kapitulaciji Italije, vlogi Tita, Operativni coni Jadransko Primorje, razmejitvam v Istri ter vlogi Avnoja in Tita pri tem. Zanima ga tudi odnos slovenskih in hrvaških zgodovinarjev do odločitve o razmejitvi v Istri in o tem izbrska zelo zanimive podatke. Objavi preglednico o popisih prebivalstva v Kaštelu in Savudriji iz let 1880, 1890, 1900 in 1910. Opiše dogovarjanja med politiki v Londonu in NDH ter konec vojne 1945. Še posebno se posveti demografskim spremembam Istre skozi zgodovino, na koncu svojega razmišljanja pa Slovencem in Istri po letu 1945. Razkrinka tudi nekaj zgodovinskih laži, ki so objavljene v ponatisu Srkuljeve knjige.

Avtor Franc Kunej v svoji knjigi ZAMOLČANA ISTRA. Kaj nam je bilo Slovencem do sedaj prikrito? poskuša razkriti vsaj nekaj tistega, kar nam je bilo do sedaj prikrito. To pa so dejstva, ki pričajo o tem,

  • da Istra ni bila poseljena s Hrvati in da so jo pribežniki z ozemlja današnje Slovenije skupaj z avtohtonim prebivalstvom poseljevali že pred prihodom Slovanov ter tudi pred prihodom Hrvatov na Balkan;
  • da Istra skozi zgodovino nikoli ni bila sestavni del Hrvaške niti ni bila pod njeno upravo;
  • da Hrvaški ni pripadalo Jadransko morje v današnjem obsegu in da je bila v nekaterih obdobjih celo brez izhoda na morje oziroma brez obale;
  • da je Kranjska vključevala Istro in je imela izhod na morje v Kvarnerju;
  • da je Hrvaška želela priključiti Istro k svojemu ozemlju prvič v svoji zgodovini (1943) kot zaveznica nacistične Nemčije, kar je Nemčija preprečila;
  • da sklicevanje na določbe Avnoja nima pravne podlage za priključevanje in zasedbo Istre;
  • da cona B ni sestavni del Hrvaške, ampak skrajno minimalno priznano območje Slovenije.

V predgovoru k ponatisu dela dr. Stjepana Srkulja Hrvaška zgodovina v devetnajstih zemljevidih (1996) z dodatkom dr. Josipa Lučića je zgodovinar in državnik dr. Franjo Tuđman zapisal: ''Tako kot je prof. Srkulj svoje delo zasnoval na tedanjih zgodovinskih in kartografskih spoznanjih, je tudi Lučić na podlagi rezultatov sodobne zgodovinske znanosti in kartografije dopolnil to, še vedno nenadomestljivo in neprekosljivo delo v nudenju zgodovinskih spoznanj.''

 

 

Avtor Franc Kunej nam na začetku pove svoje razloge, zakaj je napisal knjigo ZAMOLČANA ISTRA. Kaj nam je bilo Slovencem do sedaj prikrito?:

''Zaradi dolgoletnega občutka, da nam Hrvati brez kakršnega koli občutka sramu delajo krivico in s tem povezano posredno ali neposredno škodo, ki se ga danes, še posebno po objavi zadnje ankete o priljubljenosti Slovencev, ne morem znebiti, nasprotno, ta občutek je vedno bolj prisoten, sem se odločil slovenskim rojakom napisati sporočilo na podlagi zgodovinskega gradiva, ki ga niso napisali slovenski zgodovinarji, ampak je delo hrvaškega zgodovinarja dr. Stjepana Srkulja. Povzel sem ga iz njegove knjige z naslovom Hrvatska povijest u devetnaest karata (Hrvaška zgodovina v devetnajstih zemljevidih), ki je izšla v Zagrebu leta 1937. S tem nikakor ne želim posegati v strokovno domeno poklicnih zgodovinarjev, zato naj tega pisanja nihče ne jemlje kot zgodovinsko razpravo. Javnosti želim sporočiti le svoj pogled na to in na drugo gradivo, ki je s to knjigo vsebinsko povezano, na način, kakor sem prebrano razumel. O tem gradivu do sedaj ni bilo govora niti v učbenikih niti v medijih in drugih oblikah sporočanja. Ob prebiranju Srkuljeve knjige (1. izdaje iz leta 1937, op. ur.), predvsem pa ponatisa z dodatkom dr. Lučića (iz leta 1996), sem pogledal še po drugih znanih virih, da bi o dogodkih dobil jasnejšo in nekoliko popolnejšo sliko, bralec pa nekaj bolj strnjenih podatkov. Ker se dnevni dogodki med obema državama pogosto navezujejo prav na to tematiko, sem menil, da bi bilo prav, da državljani in državljanke Republike Slovenije preberejo nekaj tistega, česar nam ni bilo dano ne prebrati in ne slišati, da si o tem lahko ustvarijo svoje mnenje, ki je včasih lahko drugačno od javno povedanega in v knjigah napisanega.''