Pri nas edina in v svetu redka knjiga, ki se ukvarja z odkrivanjem ključev za temeljno razumevanje likovne ustvarjalnosti, seznanja bralca s tem, kako prihaja pri likovnem ustvarjanju do plodnega stika med umetnikovo idejo in likovno materijo. Razumljivo napisana knjiga je rezultat avtorjevega izkustvenega pristopa k likovni umetnosti in zaznavanja njenega utripa v prostoru in času.
Format: 16 × 24,5 cm, 294 strani, enobarvni tisk, trda vezava
CENA: 35,00 €
|
Predgovor: prof. dr. Jožef Muhovič
Zbirka: Likovna umetnost
Prva znanstvena likovnoteoretska monografija na Slovenskem (predelana in dopolnjena izdaja knjige Elementi likovne prakse, MK, Ljubljana, 1982) je edina knjiga pri nas in ena redkih v svetu, ki se celostno ukvarja z razumevanjem likovnega ustvarjanja. Likovno umetnost povezuje s filozofijo in znanostjo.
Avtor izhaja iz ugotovitve, da je likovno umetnost mogoče razumeti v njenih predpostavkah, operacionalni strukturi in oblikotvornih strategijah. Z izvirnim pristopom si prizadeva slediti likovni umetnosti na izkustvena tla in zaznati utrip, ki ji je določen z delovanjem v prostoru in času. Prav tako si prizadeva razkriti, v čem sta bistvo in zahteva likovne ustvarjalnosti, če jo želimo celovito zajeti v teoretski okvir in če v njeno središče postavimo človeka "z dušo in telesom". Butina razvija teorijo s pomočjo praktičnih izkušenj, ki si jih je pridobil pri lastnem likovnem ustvarjanju.
V prvem poglavju spregovori o likovni umetnosti na splošno kot o izdelovanju likovnih izdelkov. Nato se osredotoči na slikarstvo kot izdelovanje slik. V tretjem delu se ukvarja z likovnim proizvajalnim delom kot likovno prakso in gradi na spoznanju, da je likovno mišljenje tisti del zavestnega in deloma podzavestnega dojemanja stvarnosti, ki sledi vidnemu zaznavanju in pripelje do notranje podobe, ki je osnova za oblikovanje duhovne zamisli.
Nadaljuje s psihofiziološkimi osnovami opazovanja, razumevanja in vrednotenja likovne proizvodnje, pri čemer izpostavi temeljno vlogo čutov. V petem poglavju se loti psiholoških osnov zaznavanja likovnih del. Ustavi se ob vprašanju, kako nastajajo pojmi. Primerja tudi podobnost med odnosom vizualni govor ? likovni govor in odnosom materni jezik ? tuji jezik.
Sledi povezovanje likovnega opazovanja in likovnega mišljenja. Avtor obravnava likovno pojmovno mišljenje, vlogo likovnih materialov in likovnih tehnik, vlogo telesa in fizičnega dela v likovni umetnosti, povezavo med likovno prakso in drugimi praksami ter zaključi z osvobodilnimi možnostmi likovne umetnosti.
Izid knjige je znamenje potreb po tovrstnem pristopu k likovni praksi ter znamenje relevantnosti in uporabnosti v njej predstavljenih spoznanj. Besedilo podpirajo slike, skice in sheme. Knjigo dopolnjujeta imensko kazalo in slovar pojmov.
POGLAVJA: Likovna umetnost kot proizvodnja, Slikarstvo kot proizvodnja slik, Likovno proizvajalno delo kot likovna praksa, Psihofiziološke osnove, Psihološke osnove, Likovno opazovanje in likovno mišljenje, Likovno pojmovno mišljenje, Vloga likovnih materialov in likovnih tehnik, Vloga telesa in fizičnega dela v likovni umetnosti, Likovna praksa in druge prakse, Osvobodilne možnosti likovne umetnosti.